Tek na smučeh ima tako pri nas, kakor po svetu precej ljubiteljev. Gre za zimski šport, ki je prisoten v večini dežel, kjer pozimi zapadejo večje količine sneg. Ponekod je ta šport tako zelo priljubljen, da potekajo tekaške proge pravzaprav povsod po pokrajini, povezujejo celo mesta in vasi, tako da se mnogi na smučkah za tek odpravijo kar na delo in nazaj domov. Pred letom 1960 ta šport ni bil tako močno poznan in prisoten, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen. Priljubljenost teka na smučeh je mogoče pripisati majhnih stroškom, ki jih potrebujemo za opremo in pa preprostosti športa, saj se ga v razmeroma kratkem času lahko nauči kdor koli. Še posebej, če tek na smučeh primerjamo z alpskim smučanjem, se je teka na smučeh naučiti mnogo lažje, prav tako je precej cenejša in manj komplicirana tudi oprema. Alpsko smučanje je povezano še z dodatnimi stroški – plačilom smučarskih kart, medtem ko za tek na smučeh potrebujemo zgolj nekaj centimetrov snega. Tek na smučeh je tudi odličen način za odkrivanje naravnih lepot, lahko pa postane tudi družaben šport, v kolikor se na smuči poda več tekačev skupaj.
Kljub temu, da se je tega športa zelo enostavno naučiti, pa se začetnikom vseeno priporoča, da si na začetku vzamejo vsaj uro ali dve z učiteljem teka na smučeh, ki pokaže osnove tega športa – torej vožnjo po ravnem, v hrib, navzdol in kako se na teh smučeh ustavimo.
Začetki teka na smučeh segajo že daleč v preteklost. Leta 1927 so namreč na nekem norveškem otoku prvič odkrili risbe, vklesane v kamen, ki naj bi bile stare tisoč let in na katerih je videti, kot da lovec za premikanje uporablja smuči. V tem delu sveta so bile nedavno odkrite tudi mnoge odlično ohranjene smuči za tek. To ne preseneča, saj je bilo za nordijska ljudstva povsem običajno, da so dolge razdalje premagovala na smučeh. Več stoletij je bil tako tek na smučeh del vsakdanjega življenja nordijskih ljudstev.
Tek na smučeh je postal kot šport priljubljen šele v 19. stoletju. Sem segajo tudi začetki oblikovanja, izpopolnjevanja in ostrenja smuči. Iz tega časa so tudi petni in prstni jermeni, ki predstavljajo predhodnike sodobnih vezi. Prvo tekmovanje v teku na smučeh naj bi potekalo v Telemarku, v osrednji Norveški.
Po letu 1960 so v večjem obsegu začele pojavljati družinske smučarske ture, pospešeno pa so začela nastajati tudi smučarska središča, ki so se specializirala za tek na smučeh. Z leti se je vse bolj izpopolnjevala tudi oprema.
Tek na smučeh velja za zelo zdrav zimski šport. Poleg tega velja tudi za enega izmed bolj varnih športov. Redke poškodbe so pri teku na smučeh zelo redke. Gibi pri tem športu so ritmični in mehki, zato ne prihaja do preobremenitev in poškodb mišic ali vezi. Tek na smučeh strokovnjaki pogosto celo predpišejo za terapijo tistim, ki okrevajo po poškodbi pri teku ali pri kolesarjenju.
Tek na smučeh predstavlja eno izmed redkih dejavnosti, pri kateri delajo hkratno vse večje skupine mišic. To pomeni, da si človek pri tem dobro razgiba vse telo. Tek na smučeh koristno deluje tudi na srce in pljuča, niža krvni tlak in utrip. Ta šport je odličen tudi za kondicijo, kar pomeni, da so športni tekači zelo utrjeni. Telo se pri takšnem gibanju zelo ogreje, pospeši pa se tudi cirkulacija. Ker je tek na smučeh varen šport, je primeren tudi za starejše.
